Venezuelska nacionalna valuta bolivar je leto 2025 zaključila z drastično devalvacijo, saj je v primerjavi z ameriškim dolarjem na uradnem trgu izgubila 82,7 odstotka svoje vrednosti. Centralna banka Venezuele (BCV) je ob koncu zadnjega delovnega dne v letu objavila končne menjalne tečaje, ki bodo veljali tudi 1. januarja 2026. Kljub prizadevanjem oblasti za stabilizacijo monetarnega sistema se razkorak med uradnim tečajem centralne banke in vrednostjo valute na vzporednem oziroma črnem trgu še naprej povečuje. Gospodarska kriza v tej južnoameriški državi se odraža v nenehnem prilagajanju menjalnih razmerij, pri čemer BCV dnevno določa vrednosti dolarja in evra na podlagi uteženega povprečja operacij bančnih menjalnic. Visoka stopnja devalvacije neposredno vpliva na kupno moč prebivalstva in stroške uvoza, kar dodatno spodbuja inflacijske pritiske v državi, ki se že dlje časa spopada s hudo gospodarsko nestabilnostjo. Analitiki opozarjajo, da bo trend slabljenja domače valute predstavljal ključen izziv za venezuelsko finančno politiko tudi v prihodnjem letu.

Iranske oblasti so v sredo imenovale novega guvernerja centralne banke, potem ko je prejšnji vodja odstopil zaradi rekordnega padca vrednosti nacionalne valute. Iranski rial je dosegel najnižjo raven v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je v državi sprožilo največje množične proteste v zadnjih treh letih. Protestni shodi, ki so se začeli v nedeljo, so odraz globokega nezadovoljstva prebivalstva nad naraščajočo inflacijo in gospodarsko nestabilnostjo. Zamenjava na vrhu centralne banke se dogaja v času, ko se država spopada s hudimi gospodarskimi težavami in sankcijami. Novi guverner bo moral nemudoma nasloviti nihanja tečaja, saj je rial na trgu močno oslabel, kar je neposredno vplivalo na kupno moč prebivalstva in podžgalo socialne nemire v Teheranu in drugih mestih. Čeprav so se sprva pojavljala nasprotujoča si poročila o odstopu prejšnjega guvernerja, je vlada z novim imenovanjem potrdila kadrovske spremembe v finančnem vrhu.

V Iranu so že tretji zaporedni dan potekali obsežni protesti in stavke, ki jih je sprožil zgodovinski padec vrednosti nacionalne valute. Prebivalci v Teheranu in drugih večjih mestih so izrazili ostro nezadovoljstvo nad nevzdržnim gospodarskim stanjem in naraščajočo inflacijo, ki drastično zmanjšuje kupno moč prebivalstva. Protesti, ki so se razširili po celotni državi, so ustavili delo v številnih trgovinah in poslovnih centrih, saj se trgovci spopadajo z nepredvidljivimi cenami in pomanjkanjem stabilnosti na trgu. Valutna kriza in posledična devalvacija sta povzročili val ogorčenja, ki se je hitro sprevrgel v ulične demonstracije. Protestniki zahtevajo nujne vladne ukrepe za stabilizacijo gospodarstva in ustavitev padanja življenjskega standarda. Aktualno dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje nemirov, ki so državo zajeli ob koncu leta 2025, ko je vlada kljub pozivom k dialogu neuspešno poskušala pomiriti nezadovoljne državljane. Razmere v državi ostajajo napete, saj gospodarski pritiski ne popuščajo.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute in splošno nezadovoljstvo nad težkimi gospodarskimi razmerami. Iranska vlada je v odziv na najobsežnejše demonstracije v zadnjih treh letih uradno obljubila, da bo potrpežljivo prisluhnila legitimnim zahtevam prebivalstva. Protestni val, ki se je začel v nedeljo, so sprva sprožili trgovci v Teheranu z zaprtjem trgovin, nato pa so se jim pridružili še študenti in širši krogi prebivalstva, ki se spopadajo z drastičnim padcem življenjskega standarda. Predsednik Masoud Pezeshkian je vlado pozval k uslišitvi zahtev demonstrantov, medtem ko se nemiri iz prestolnice širijo v druge dele države. Kljub napovedanemu dialogu ostajajo razmere napete, saj študenti in delavci na ulicah Teherana izražajo globoko nezadovoljstvo nad neučinkovitostjo gospodarskih ukrepov. Gre za enega najresnejših izzivov za iransko vodstvo v zadnjem obdobju, saj so demonstracije neposreden odraz globoke finančne in valutne nestabilnosti, ki hromi vsakdanje življenje v državi.

Iranska vlada je po najobsežnejših protestih v zadnjih treh letih pozvala k dialogu z voditelji demonstracij, ki jih je sprožil strm padec vrednosti nacionalne valute in drastično poslabšanje življenjskega standarda. Protesti so se začeli v nedeljo, ko je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost glede na ameriški dolar, kar je trgovce v središču Teherana prisililo k zaprtju trgovin. Nemiri so se hitro razširili iz prestolnice v druga večja mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, demonstracijam pa so se pridružili tudi študenti univerze Amirkabir. Predsednik države je pozval k upoštevanju legitimnih zahtev protestnikov, medtem ko se država spopada z visoko inflacijo in sesutjem valute. Na ulicah nekaterih mest so zabeležili spopade med protestniki in policijskimi enotami za obvladovanje izgredov, ki so uporabile solzivec. Trenutno dogajanje je neposredno povezano z nestabilnostjo na vrhu finančnih institucij in nezaupanjem v monetarno politiko države, kar je v preteklih dneh že povzročilo ugibanja o menjavah v vodstvu centralne banke.

Novi protesti v Iranu so se razširili izven tržnic na univerze. Iransko vodstvo se sooča z naraščajočim pritiskom iz tujine, obenem pa se pojavlja nezadovoljstvo znotraj države. V ozadju so težave v gospodarstvu in grožnja novih vojaških napadov.

Po poročilih o protestih zaradi padca vrednosti riala, se je pojavila informacija, da je guverner iranske centralne banke Mohammad Reza Farzin odstopil, nasledil pa naj bi ga Abdolnasser Hemmati. Centralna banka zanika poročila o odstopu Farzina. Poročajo tudi, da so varnostne sile v Iranu razglasile izredno stanje.

Hongkonške delnice so končale nižje ob signalih iz celinske Kitajske, medtem ko je šanghajski delniški indeks zabeležil najdaljše obdobje rasti v več kot letu dni zaradi močnejšega juana in vladnih obljub o spodbujanju domače potrošnje. Zlato (XAU/USD) je našlo podporo pri 4.300 USD, potem ko je izgubilo več kot 4 % vrednosti z rekordnih vrednosti pri 4.555 USD. Leto 2025 se je izkazalo za turbulentno leto za britansko gospodarstvo zaradi trgovinske vojne predsednika Donalda Trumpa in povečane zaposlenosti.

V iranski prestolnici Teheran so se drugi dan zapored odvijali protesti, med katerimi so trgovci v znak nezadovoljstva nad kritičnim gospodarskim stanjem zaprli svoje trgovine. Glavni razlog za nezadovoljstvo je drastično razvrednotenje iranskega riala, ki je na črnem trgu dosegel rekordno nizko vrednost 1,4 milijona za en ameriški dolar, kar je skoraj podvojitev vrednosti v primerjavi s preteklim letom. Zaradi kronične devalvacije valute se država sooča s hiperinflacijo, ki povzroča nenadne in ekstremne skoke cen osnovnih življenjskih potrebščin. Demonstranti so se zbrali v okolici osrednjih bazarjev in od vlade zahtevali takojšnje ukrepanje za stabilizacijo menjalnih tečajev ter vzpostavitev jasne gospodarske strategije. Trenutna negotovost je povsem ohromila prodajo uvoženih dobrin, saj se trgovci in kupci zaradi nepredvidljivih cen izogibajo transakcijam. Gospodarska kriza v Iranu se dodatno poglablja pod težo zahodnih sankcij, kar vodi v vse večjo nestabilnost in socialne nemire v državi.